Poenostavljena prisilna poravnava

Postopek poenostavljene prisilne poravnave je prav tako z zakonom urejen postopek sanacije dolžnika v finančnih težavah. Za razliko od redne prisilne poravnave je možno poenostavljeno prisilno poravnavo voditi le nad mikro družbo in nad podjetnikom, ki izpolnjuje merila po 55. členu Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1. Bistveno dugačen je tudi sam postopek in potrebna dokumentacija.

Poenostavljeno prisilno poravnavo predlaga dolžnik sam. Dolžnik mora predložiti Poročilo o poslovanju in finančnem položaju dolžnika (v obliki notarskega zapisa) ter Načrt finančnega prestrukturiranja. V roku meseca dni po objavi začetka poenostavljene prisilne poravnave mora dolžnik podati posodobljen seznam terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava.

Postopka ne nadzira upravitelj, sa le-ta ni imenovan. V času postopka poenostavljene prisilne poravnave prav tako v poslovanju dolžnika veljajo določene omejitve, ki jih predpisuje Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

Postopek poenostavljene prisilne poravnave praviloma traja 4 mesece, lahko pa tudi več, odvisno od nekaterih procesnih dejanj dolžnika, pa tudi procesnih dejanj upnikov.Upniški odbor v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni imenovan, prav tako upniki ne morejo podati ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave.

Poenostavljena prisilna poravnava je potrjena, če za njeno sprejetje glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev je najmanj  6/10 zneska osnove vseh navadnih terjatev, navedenem v posodobljenem seznamu terjatev in če za njeno sprejetje glasuje več kot polovica vseh upnikov, katerih terjatve so naveden v posodobljenem seznamu terjatev.

Postopek poenostavljene prisilne poravnave ni bistveno bolj zapleten kot v podanem opisu, skriva pa nekaj pasti in posebnosti,  seveda pa tudi priložnosti za vse stranke v postopku…

 

Potrebujete nasvet ali dodatno pojasnilo? Posredujte vprašanja, z veseljem vam odgovorimo…