Postopek prisilne poravnave za malo gospodarstvo

Postopek poenostavljene prisilne poravnave oz. členi, ki so urejali postopek poenostavljene prisilne poravnave v ZFPPIPP-G noveli so z dnem 01.11.2023 v celoti črtani. Poenostavljena prisilna poravnava kot smo jo poznali se z zadnjo novelo ZFPPIPP-H ukinja. 

Oddelek 4.7 z naslovom Posebna pravila prisilne poravnave za malo gospodarstvo je nekoliko zavajujoč, saj poglavje v celoti ureja posebna pravila, ki so dejansko namenjena le mikro družbam.

ZFPPIPP-H v 221a. členu opredeluje pogoje za vodenje postopka prisilne poravnave za malo gospodarstvo in sicer tako, da mora družba izpolnjevati vsa tri merila ZGD-1 za mikro družbo in če vrednost aktive v zadnjih dveh letih ni presegla 700.000 EUR  ter višina vseh njenih obveznosti  ne presega 700.000 EUR.  

Takšno prisilno poravnavo predlaga dolžnik sam. V bistvu gre za postopek prisilne poravnave pod nadzorom sodišča, imenovan je upravitelj in upniški odbor, opravi se preizkus terjatev in ostala procesna dejanja.

RAzlika med “redno” prisilno poravnavo in prisilno poravnavo za malo gospodarstvo je v tem, da ni v postopku prisilne poravnave za malo gospodarstvo ni potrebno priložiti poročila revizorja in poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij. Za oceno vrednosti premoženja, ki je predmet morebitnih ločitvenih pravic  ni zahtevano, da jo priparavi pooblaščeni ocenjevalec če se zavarovane terjatve ne prestrukturirajo. Dolžnik mora predložiti Poročilo o poslovanju in finančnem položaju dolžnika ter Načrt finančnega prestrukturiranja. Prav tako mora dolžnik predlogu predložiti izjavo, da poročilo o poslovanju in finančnem položaju dolžnika prikazuje resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje. 

V postopku prisilne poravnave za malo gospodarstvo velja tudi novo pravilo, ki pravi, da mora dolžnik vsakemu upniku, ki to zahteva, v osmih dneh od prejema zahteve razkriti informacije in mu omogočiti vpogled v dokumentacijo, ki je potrebna za preveritev pravilnosti poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika ali načrta finančnega prestrukturiranja oziroma je potrebna za odločitev o glasovanju v postopkiu prisilne poravnave.

Če dolžnik zahtevanih podatkov ne razkrije, je to lahko ugovorni razlog zoper postopek vodenje prisilne poravnave, posledično, v primeru odločitve sodišča, se lahko postopek prisilne poravnave ustavi in sodišče začne stečajni postopek.

Potrebujete nasvet ali dodatno pojasnilo? Posredujte vprašanja, z veseljem vam odgovorimo…