Prisilna poravnava

Prisilno poravnavo predlaga dolžnik sam (v nekaterih primerih tudi upniki),ker meni (dokazuje), da bo z zmanjšanjem svojih obveznosti v bodoče posloval pozitivno in poplačal upnike v skladu s ponudbo prisilne poravnave. V času trajanja prisilne poravnave dolžnik posluje pod nadzorom (upravitelj nadzira poslovanje dolžnika), saj je dolžan pripravljati redna mesečna poročila, ki so javno objavljena na straneh AJPES-a. V času postopka prisilne poravnave v poslovanju dolžnika veljajo določene omejitve, ki jih predpisuje Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

Postopek prisilne poravnave traja v povprečju med 7 in 10 mesecev, lahko pa tudi več, odvisno od procesnih dejanj upnikov. Po začetku postopka prisilne poravnave se s strani sodišča imenuje upniški odbor, s katerim upniki organizirano uveljavljajo svoje interese in nadzirajo potek postopka. Upniški odbor daje soglasja za določene posle dolžnika in nadzira poslovanje dolžnika. Svoje nestrinjanje ali utemeljene pomisleke glede postopka lahko poda vsak upnik v obliki ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, o katerem odloča sodišče na osnovi predstavljenih argumentov.

Prisilna poravnava je potrjena, če upniki z 6/10 vseh priznanih glasovalnih pravic glasujejo za potrditev prisilne poravnave.

Upniki za potrditev prisilne poravnave običajno glasujejo zato, ker menijo, da bodo na ta način še vedno poplačani v večji meri kot pa v primeru stečaja dolžnika. Ne gre prezreti, da večina upnikov v času trajanja postopka prisilne poravnave z dolžnikom normalno posluje.

Postopek prisilne poravnave je seveda veliko bolj zapleten kot v podanem poenostavljenem opisu, skriva veliko pasti, pa tudi priložnosti za vse stranke v postopku.

Potrebujete nasvet ali dodatno pojasnilo? Posredujte vprašanje, z veseljem vam odgovorimo…